Po enodnevnem počitku na slovenski obali sem se odpravil naprej. Ker je zjutraj deževalo, sem odšel s kampa šele ob 8.30, čeprav sem nameraval že prej.
Kmalu sem se že peljal ob Sečoveljskih solinah. Ko sem že gledal mejni prehod s Hrvaško, sem skrenil s poti in se peljal ob obmejni reki Dragoniji. Pot se je vzpenjala in odprl se je lep razgled nad soline in dolino Dragonije. Po še nekaj vzponih in spustih sem lahko z višine opazoval vso slovensko obalo.
V ozadju se je tudi že videl viadukt Črni Kal, ki se je nato vedno bolj približeval. |