| 1. dan |
 |
Prvi dan me je pot peljala iz Maribora po Dravski dolini do Dravograda, nato pa še po Mežiški dolini do Črne na Koroškem.
Povzpel sem se do Najevske lipe, nato se vrnil kakšnih 8 kilometrov in nadaljeval pot proti Solčavski panoramski cesti. |
|
| 2. dan |
 |
| Po panoramski cesti sem nadaljeval do Pavličevega sedla, kjer sem prečkal mejo in se po Avstriji spustil do 900 metrov višine. Sledil je ponovno vzpon do Jezerskega vrha, potem pa se je cesta spuščala vse do Ljubljanske kotline. Po Gorenjski sem ta dan nadaljeval še do Bleda. |
|
| 3. dan |
 |
Z Bleda sem se najprej zapeljal po dolini Radovne, kjer se je rahlo vzpenjalo, do Mojstrane. Sledila je pot po nekdanji železnici do Kranjske Gore, nato pa vzpon na Vršič.
Potem je sledil le še spust do Bovca. |
|
| 4. dan |
 |
| Po Soški dolini sem se peljal preko Kobarida in Kanala vse do Solkana. Potem sem v Novi Gorici prestopil mejo v Italijo in se pripeljal do Sesljana, kjer sem prenočil. |
|
| 5. dan |
 |
| Po Italiji me je čakala le še lahkotna pot preko Trsta do mejnega prehoda, nato pa sem se popeljal še po vsej slovenski obali. |
|
| 6. dan |
 |
| Ko sem zapuščal obalo, sem se še popeljal mimo Sečoveljskih solin, nato pa sem se povzpel po slovenski Istri. Nadaljeval sem pot preko Črnega Kala po kraški pokrajini preko Kozine do Ilirske Bistrice, kjer je sledil vzpon na Sviščake pod Snežnikom. |
|
| 7. dan |
 |
| Izpod Snežnika sem se spustil po makadamski gozdni cesti do gradu Snežnik. Po 200 metrskem vzponu sem prišel do Babnega Polja, kjer sem ponovno prestopil mejo in se po prelazu v Gorskem kotarju spustil vse do Kolpe. Po slovenski strani sem nato nadaljeval do Dola ob Kolpi, kjer sem se ustavil v kampu, da bi prenočil. |
|
| 8. dan |
 |
| Ta dan je bila za mano najdalšja pot. 210 kilometrsko razdaljo sem pričel zgodaj zjutraj, ko sem se od Kolpe odpravil proti Beli krajini. Po njenem robu sem prišel do Gorjancev, kjer sem se povzpel na 616 m visok prelaz Vahto. Spust do Novega mesta je bil prekinjen zaradi dežja, vendar se je vreme popravilo in lahko sem nadaljeval po Krški kotlini vse do Dobove. Sledila je pot proti Kozjanskemu. Vendar sem se klancu čezenj izognil tako, da sem še enkrat vstopil na Hrvaško ozemlje. Kmalu za Kumrovcem, ko sem bil ponovno nazaj v Sloveniji, je sonce zašlo, tako da sem od Podčetrtka naprej peljal v mraku, kasneje pa tudi po trdi temi. Z Rogatca sem se povzpel proti Donački gori, za tem pa je sledil še zaključni spust do Koritnega pri Ptuju. |
|
| 9. dan |
 |
| Pot je bila ta dan zelo lahkotna. Zraven tega, da sem začel bolj pozno z vožnjo, ni bilo nobenih omembe vrednih klancev. Načrte mi je prekrižal dež, ki je začel padati proti koncu dneva in zato sem prevozil tudi krajšo pot kot bi sicer. |
|
| 10. dan |
 |
| To je bil dan Prekmurja. Kmalu po odhodu sem že prečkal reko Muro, nato pa se po ravnini peljal skozi Lendavo in Dolgo vas. Prestopil sem mejo in po Madarski prevozil 8 kilometrov do mesta Lenti. V Slovenijo sem se vrnil po isti poti, nato pa sem se odpravil proti severu. Kmalu se je ravnina končala in pričelo se je Goričko. Na skrajnem severovzhodu države sem prespal. |
|
| 11. dan |
 |
Zadnji dan sem se popeljal še po Goričkem z vzhoda na zahod, ustavil pa sem se pri gradu Grad. Že v Prekmurju sem prestopil mejo in se po Avstriji po označenih kolesarskih stezah pripeljal do mejnega prehoda Šentilj. S tem sem si prihranil obilo vzponov po Slovenskih goricah.
Za Šentiljem je sledila le še ura vožnje do Maribora, kjer sem sklenil potovanje. |
|
